PANAMA

Panama je država v Srednji Ameriki, znana predvsem po strateški pomembni legi, ki povezuje Severno in Južno Ameriko ter Atlantski in Tihi ocean preko panamskega prekopa. Gre za eno najmanjših držav v regiji, a kljub temu zelo pomembno zaradi svoje geografske lege.

Mi smo Panamo obiskali v sklopu križarjenja in se udeležili v tistem dnevu, ki smo bili tam, izleta k Indijancem.

Jaz sem svojo dušo pustila tukaj. Tukaj v Panami. Dovolj je bil en dan, da sem se totalno zaljubila v skromna naselja Indijancev in če otroci ne bi bili majhni, bi bila Panama definitivno prva država na seznamu. Poleg Kostarike in Barbadosa, je Panama še tretja država kamor se definitivno vračam v kratkem.

Beri dalje in potrudila se bom, da jo tudi tebi približam.

Pa začnimo. Na začetku. Kdo so sploh Indijanci?

Indijanci so staroselska ljudstva Paname, so prvotni prebivalci ozemlja, kjer danes leži država Panama. Njihova zgodovina sega tisoče let nazaj, ko tukaj sploh še ni bilo Evropejcev in so na tem območju razvijali svoj jezik, način življenja in se bojevali z naravo za preživetje prilagojene tropskim gozdovom in rekam Paname. Po prihodu Evropejcev v 16. stoletju so se njihova življenja, na žalost, drastično spremenila. Marsikatera plemena pa so uspela ohraniti svoj jezik in običaje. Do danes.

V Panami živi 7 glavnih staroselskih skupin, ki imajo svojo edinstveno kulturo, jezik in tradicijo. Najpomembnejše skupine so:

• Embera
• Wounaan
• Guna
• Ngäbe – Bugle
• Bri – Bri
• Naso Tjerdi
• Bokota

Mi smo spoznali Indijance skupine Embera. Embera so eden najbolj edinstvenih staroselskih narodov Paname in Kolumbije, saj uspešno ohranjajo ravnovesje med tradicionalnim življenjem in sodobnimi vplivi. Njihova kultura, ki je globoko zakoreninjena v spoštovanju narave, je ključna za njihovo preživetje in identiteto ter bogati kulturno dediščino Latinske Amerike.

Embera živijo v majhnih skupnostih, največkrat ob rekah in predvsem v oddaljenih predelih Paname – torej stran od mest. Največ jih je globoko v tropskem gozdu in v regiji Derien.

Živijo v tradicionalnih naseljih. Njihove hiše so zgrajene iz naravnih materialov, kot so les, bambus in palmovi listi. Hiše običajno stojijo na kolih, kar jih ščiti pred poplavami. Njihove vasi so običajno zasnovane okoli središčnega skupnega prostora (dvorane), kjer se odvijajo obredi, sestanki, šola in kulturne prireditve.

Pomembno vlogo igrajo tudi šamani. Šamani so spoštovani člani skupnosti, ki delujejo kot zdravilci in duhovni voditelji. Njihova naloga je ohranjanje ravnovesja med ljudmi in naravo, pri čemer uporabljajo svoje znanje o zdravilnih rastlinah in tradicionalnih obredih.

Govorijo svoj jezik, ki se imenuje prav tako kot se imenujejo oni, Embera. Njihov jezik, glasba, ples in oblačila so pomemben del njihove identitete. Eden najbolj znanih vidikov njihove kulture je telesno poslikavanje. Telo si poslikajo z naravnim barvilom iz rastline Jagua, kar na koži ustvari temno modre vzorce.

Kaj pa oblačila? So preprosta in prilagojena na tropsko podnebje. Moški običajno nosijo preproste kose blaga, imenovane guayuco, ki ga zavežejo okoli bokov. Ženske pa nosijo barvita krila, imenovana paruma. Nakit izdelujejo iz naravnih materialov – školjk, semen in perja. Nakit predstavlja povezanost z naravo.

Imajo globoka duhovna prepričanja, tesno povezana z naravo. Verjamejo, da so gozdovi, reke in živali poseljeni z duhovnimi bitji, ki jih je treba spoštovani in zaščititi.

Njihovo gospodarstvo temelji na samooskrbnem kmetovanju, lovu, ribolovu in nabiralništvu. Gojijo koruzo, maniok, banane, ananas itd. Njihovo poznavanje tropskega gozda jim omogoča trajnostno uporabo naravnih virov. V zadnjih letih so se usmerili tudi v turizem in začeli tako sprejemati v svoje domove turiste.

Njihova vas je dostopna le z lesenimi kanuji. Ko turiste sprejmejo v svoje domove pa jim pokažejo njihovo tradicionalno kulturo, ples, glasbo, oblačila in način življenja. Dobro poznajo tudi zdravilne rastline, ki rastejo v džungli. Ponujajo tudi ročno izdelane košare, nakit in ostale spominke.

Reka Chagres je pomembna reka v Panami, ki teče skozi deževne gozdove. Nahaja se znotraj Narodnega parka Chagres, ki zajema obsežne predele nedotaknjene džungle. Okoli reke živijo Indijanci Embera, ki ob njej živijo in nadaljujejo s svojim tradicionalnim načinom življenja.

Njihova prehrana temelji predvsem na naravnih virih. Jejo tisto, kar jim ponudi narava – gozd in reka. Tako je njihova prehrana v večini sestavljena iz tropskega sadja, rib in divjadi. Obožujejo tudi korenovke, ki jih gojijo sami. Najbolj pogosti ribi v njihovi prehrani sta rečni som in Tilapija.

Kaj pa šolanje? Šolanje poteka v njihovem naselju, v odprti dvorani. V vasi sta dve učiteljice.

Včasih so bili lovci, lahko so sekali drevesa, zdaj pa so se morali usmeriti v druge panoge, saj je vlada razglasila, da je to območje nacionalni park. Ostalo jim je le še ribištvo in poljedelstvo, kar pa ni dovolj za preživetje. In tako so se odločili, da bodo začeli delati v turizmu. Začeli so sprejemati turiste na oglede v njihove vasi. V nekaterih delih vasi lahko turisti tudi prespijo in obiščejo večdnevne ture v tropski deževni gozd.

Vas, katero smo obiskali je štela 18 otrok. Če je možnost je zelo lepa gesta, da otrokom prineseš kakšne sladkarije ipd. So zelo veseli. Na splošno pa so to otroci, drugačnega sveta, kot ga poznamo mi. Ne uporabljajo računalnikov, telefonov, ne nosijo dragih oblačil, očal, nimajo pobarvanih las, nohtov in ne nosijo čevljev.. Po tem obisku se vprašaš – kdo živi lepše življenje, mi ali oni?