Na sredi Indijskega oceana, daleč od večjih celin in njihovih nemirnih zgodb, leži otok, ki na zemljevidu izgleda kot droben, skoraj naključen madež modrine in zelene. To je Mauritius.
Mauritius ni otok, ki bi bil od nekdaj poseljen. Dolga stoletja je obstajal brez ljudi. Arabski in malajski pomorščaki so ga morda videli na svojih poteh, vendar ga niso zares naselili. Prvi Evropejci, ki so ga resneje opisali, so bili Portugalci v 16. stoletju, a tudi oni so ga hitro pustili pri miru. Otok je bil preveč oddaljen, premajhen za velike kolonialne ambicije tistega časa. Šele Nizozemci so ga v 17. stoletju poimenovali in ga poskušali naseliti. Poimenovali so ga po princu Mauricu iz Nassaua in ga uporabljali predvsem kot postojanko, kjer so lovili, izsekavali les in uvajali tujerodne živali. A tudi oni so odšli. Otok je bil preveč samoten, preveč krhek za njihove načrte. Kasneje so prišli Francozi in ga preimenovali v Île de France. To je bilo obdobje, ko je otok začel dobivati bolj jasno kolonialno podobo – plantaže sladkornega trsa, prisilno delo in uvoz ljudi iz Afrike in Indije. Danes se v tišini nekaterih pokrajin še vedno čuti odmev tistega časa, čeprav ga veter počasi briše. V začetku 19. stoletja so Britanci prevzeli nadzor in vrnili otoku njegovo staro ime – Mauritius.
Geološko gledano je Mauritius vulkanskega izvora. Nastal je pred milijoni let, ko so podmorski vulkani počasi dvigovali zemeljsko skorjo nad gladino oceana. Danes teh ognjenih sil ni več, a otok še vedno nosi njihov odtis v svoji obliki – v gorskih verigah, strmih pobočjih in osamljenih vrhovih, ki se dvigajo iz zelene pokrajine. Eden najbolj znanih je Le Morne Brabant, ki stoji kot tih spomenik. Njegova zgodovina je povezana z begom sužnjev, ki so se v 18. in 19. stoletju zatekali na njegov vrh, da bi se izognili ujetju. Danes je kraj UNESCO-va dediščina, a v njegovih sencah še vedno odmeva zgodba o svobodi in trpljenju.
Let smo imeli iz Brnika, s prestopom v Dubaju. Leteli smo z letalsko družbo Flydubai nato pa z Emirati naprej do Mauritiusa. Do Dubaja je bilo cca 6 ur (pogosto je kroženje nad letališčem) ter nato še nekje 6 ur do Mauritiusa.
”All-in-One Travel Digital Form” naj bi bil obrazec, ki ga mora izpolniti vsak tujec za vstop na Mauritius. Mi smo si rekli, da ga bomo po potrebi izpolnili kar na letališču. Ko smo pristali, pa prizor – skoraj vsi potniki so imeli obrazce že natisnjene ali pripravljene na telefonu. Mi pa med redkimi brez. Malo smo se spogledali… ampak šli naprej. In potem presenečenje – nihče nas po tem obrazcu ni vprašal prav nič.
Hotel Crystals Beach Resort Belle Mare je bil naš prvi hotel. Hotel ima 3 bazene. Manjši akvapark za otroke, ogrevan pravokotni bazen in glavni bazen. Ta se nahaja tik ob plaži, kjer je tudi izposoja brisač, kar je zelo praktično.
Kasneje smo ugotovili, da ima hotel eno najlepših plaž, kar smo jih videli v treh tednih raziskovanja Mauritius. Če bi morala izbrati, bi na prvo mesto postavila Flic en Flac Beach, takoj za njo pa to plažo pri hotelu.
Na Mauritius je potepuških psov res veliko – in to ni naključje, ampak posledica več dejavnikov, ki se nalagajo že leta. Glavni razlog je nekontrolirano razmnoževanje. Veliko psov ni steriliziranih, hkrati pa se lastništvo živali na nekaterih območjih še vedno dojema bolj sproščeno – psi niso vedno trajno vezani na dom, ampak se prosto gibljejo, kar hitro vodi v nove legle. Dodaten problem je tudi zapuščanje živali.
CASELA je eden najbolj znanih parkov na Mauritius – nekakšna kombinacija živalskega vrta, adrenalinskega parka in naravnega rezervata. Na enem mestu združuje različne izkušnje: od opazovanja živali, kot so levi, zebre in žirafe, do bolj adrenalinskih aktivnosti, kot so zipline, safari vožnje in različni “outdoor” izzivi. Park je zelo urejen, dobro organiziran in prilagojen turistom, kar pomeni, da lahko v kratkem času doživiš veliko različnih stvari. Hkrati pa ni klasičen živalski vrt – bolj daje občutek odprtega prostora, kjer se živali gibajo v večjih, bolj naravnih okoljih (čeprav še vedno pod nadzorom).
Prve dni smo se udeležili tudi celodnevnega izleta po petih otokih, ki smo ga rezervirali prek “Mauritius Trip” – vse dogovorjeno kar preko Facebook messenger-ja. Celoten izlet nas je stal 190 €, na speedboat-u pa so bili poleg nas še ena slovenska družina in nekaj francoskih turistov. Najprej smo se odpeljali do Île aux Aigrettes, kjer je bil čas za snorkljanje. Voda je bila mirna, pogled pod gladino pa tipično otoški – korale, ribe in tisti občutek, da si za trenutek v drugem svetu, daleč od obale in vsakdana.
Nato smo nadaljevali proti Île de la Passe. Otok smo obpluli in se nato izkrcali v plitvi vodi. Od tam smo se peš, skozi ostanke starih ruševin, povzpeli proti svetilniku. Na vrhu hriba se odpre čudovit razgled – jasno se vidi, kako je Mauritius obdan s koralnimi grebeni, ki delujejo kot naravna zaščita in blažijo moč valov, še preden dosežejo obalo.
Sledila je vožnja do slapa Grand River South East Waterfall – GRSE. To je eden tistih trenutkov, kjer se reka dobesedno zlije v morje. Okolica je bujna, zelena, in tukaj smo prvič opazili tudi opice, ki se gibljejo po drevesih ob reki – malo nepredvidljive, a zelo značilne za ta del otoka.
Nato smo se odpravili na Île aux Cerfs, kjer je bil čas za kopanje. Ta del je precej bolj turističen – veliko speedboatov, turistov, lokalnih ponudnikov, trgovinic s spominki in urejenih sanitarij. Vse je bolj živahno, skoraj malo kaotično, ampak hkrati polno energije. Za konec smo imeli kosilo na Île aux L’Est. Postregli so preprosto hrano – piščanca, ribe, banane in pomaranče. Sanitarij tukaj ni bilo, kar je v kontrastu z bolj turističnimi točkami dneva. Medtem ko smo jedli, je “majster” odšel baje tankat čoln
Naš naslednji hotel je bil RIU Turquoise v kraju Le Morne. Ta del se mi zdi odlična lokacija za raziskovanje juga. Tukaj je precej znamenitosti. Glavne znamenitosti so:
- Le Morne Brabant – znamenita gora pod zaščito UNESCO z razgledom na laguno.
- Le Morne plaža – ena najlepših plaž na otoku.
- Crystal Rock – skala, ki štrli iz morja in je priljubljena točka za izlete z ladjico.
- Sedembarvna zemlja Chamarel (Seven Colored Earths) – edinstven naravni pojav pisanih peščenih sipin.
- Slap Chamarel – najvišji slap na Mauritiusu – z višino približno 100 metrov.
- Narodni park Black river Gorges – največji narodni park na otoku z bujno naravo in pohodniškimi potmi.
- Curious Corner of Chamarel – zabaven park z optičnimi iluzijami in razstavami.
Najbolj znan je VANILLA PARK (La Vanille Nature park) po orjaških želvah. Te želve se najde tudi v Casela parku, a je Vanilla boljša izbira. V parku živi več kot 1.500 aldabrskih orjaških želv med katerimi se lahko sprehajaš, jih božaš in jih celo hraniš. To je ena največjih kolonij teh želv na svetu. Poleg želv si tukaj lahko ogledaš tudi krokodile, legvane, opice, kameleone in druge živali.
Tretji hotel je bil Zilwa Attitude. Gre za priljubljen 4 – zvezdični hotel na severu Mauritiusa v kraju Calodyne, blizu ribiške vasice Grand Gaube. Hotel je zasnovan v mavricijskem slogu, ime Zilwa pa v kreolščini pomeni ”otočan”.
Sever otoka je odličen za raziskovanje predela Grand Baie – najbolj znano turistično mestece z marino, trgovinami, restavracijami in živahnim nočnim življenjem. Zelo turistična je tudi znamenita vasica Cap Malheureux – cerkvica z rdečo streho in razgledom na otok Coin de Mire. Mi smo obiskali tudi Pereybere plažo in botanični vrt Pamlemousses. Botanični vrt je znan po velikanskih lokvanjih in eksotičnih rastlinah.
Botanični vrt Pamplemousses je eden najstarejših botaničnih vrtov na južni polobli in ena najbolj obiskanih znamenitosti Mauritiusa. Ustanovljen je bil v 18. stoletju ter se razprostira na približno 37 hektarjih. V njem raste več sto vrst tropskih rastlin, med njimi velikanski lokvanji, kraljeve palme, bambus, začimbnice in številne redke eksotične rastline. Vrt je tudi dom želvam velikankam.
Četrti hotel je bil Constance Belle Mare Plage – je 5-zvezdični resort na vzhodni obali. Priljubljen je predvsem med golfisti saj ima zelo lep in vrhunski golf igrišče z 18 luknjami.
Imeli smo najem avtomobila tekom celotnega bivanja na otoku. Avto smo rezervirali preko WhatsApp + 230 5857 3277. Cena je bila 600€ za tri tedne. Avto smo prevzeli na letališču in ga tam tudi odložili. Kreditna kartica ni bila potrebna.
Nekaj besed bi rada namenila še Dodotu. Eden najbolj žalostnih simbolov Mauritiusa je ptica DODO, ki je živela samo na tem otoku. Ker se ni bala ljudi in ni znala leteti, je po prihodu evropskih mornarjev postala lahek plen. Poleg lova so njena jajca uničevale tudi živali, ki so jih na otok prinesli ljudje, kot so podgane, prašiči in opice. Zaradi tega je dodo v 17. stoletju popolnoma izumrl. Njegova zgodba danes velja za enega najbolj znanih primerov izumrtja živalske vrste zaradi človekovega vpliva in nas opominja, kako pomembno je varovati naravo ter ohranjati živalske in rastlinske vrste za prihodnje generacije. Dodo pa še vedno živi v srcih ljudi in na vsakem koraku je to moč začutiti.
